Marsikdo težko verjame, da tudi piščanci, ki jih kmetje redimo za meso, sodijo na pašo. Tako kot kokoši nesnice tudi oni spadajo v razred ptic in imajo pomembno vlogo v ekosistemu. Res je, da smo jih ljudje s selekcijo križali za hitrejši in večji prirast mesa, vendar to njihove naravne vloge ne izniči. So sicer nekoliko manj odporni in slabše prilagojeni preživetju kot na primer kokoši nesnice, zato je njihovo upravljanje zahtevnejše in zahteva več previdnosti, a njihova prisotnost v naravnem okolju kljub temu ostaja pomembna.

Piščanci pridejo na našo kmetijo stari komaj en dan. V teh prvih, najbolj krhkih dneh jim moramo zagotoviti posebne pogoje. So kot drobne sadike, ki so pravkar vzklile in potrebujejo primerno temperaturo, svetlobo, kakovostno hrano in svežo vodo. Vse to jim zagotavljamo v posebnem prostoru, kjer lahko natančno nadzorujemo razmere. Piščančki rastejo zelo hitro in iz dneva v dan postajajo močnejši. V tem okolju, ki posnema varnost peruti pod mamo kokoško, ostanejo do približno 21. dne starosti. Do takrat razvijejo dovolj perja in odpornosti, da so pripravljeni na življenje na pašniku.

Ko jih prestavimo v mobilne hiške na pašnik, je hitro opazno, kako zelo v tem okolju uživajo. Že v prvih minutah začnejo prebujati svoje naravne instinkte. Tako kot kokošim nesnicam tudi njim pašnik predstavlja raznoliko okolje, ki jim omogoča gibanje, raziskovanje in hkrati predstavlja pomemben vir raznolike hrane. Piščanci so vsejede živali in v takšnem okolju si velik del hrane poiščejo sami. Poleg rastlinskih delov zaužijejo tudi žuželke, deževnike, polže, muhe, hrošče in druge drobne živali, kar jim zagotavlja naravno in beljakovinsko bogato prehrano. Na kmetiji jim dodatno ponujamo popolno krmno mešanico ter oves in pšenico, ki prehrano dopolnjujejo in jih v tem sistemu ustrezno podpirajo. 

Piščanci v mobilnih hiškah bivajo dan in noč, v vseh vremenskih razmerah. Pogosto so neupravičeno označeni kot zelo šibki in primerni zgolj za hlevsko oziroma industrijsko rejo, a naše izkušnje kažejo drugače. Z rednim gibanjem in stalnim bivanjem na pašniku razvijejo visoko odpornost, močno imunost ter ostajajo zdravi in vitalni. Hranimo jih večkrat na dan, namenoma v manjših obrokih, da med hranjenji začutijo lakoto in se aktivno podajo na pašnik iskat hrano, hkrati pa so prisiljeni ostajati fizično aktivni.

Piščance vsak dan ali celo večkrat dnevno prestavljamo na svež del travnika. Lahke mobilne hiške so postavljene na kolesa, kar omogoča ročno premikanje. Vsaka nova površina jim znova ponudi dostop do sveže paše, žuželk in drugih drobnih organizmov, ki so pomemben del njihove prehrane. Premikanje ima zanje tudi ključno fizično vlogo, saj jih spodbuja k hoji, aktivnosti in krepitvi telesa.

Z bivanjem na pašniku piščanci z brskanjem rahljajo zgornjo plast tal, kar omogoča boljše pronicanje vode v globino. Z iztrebki vračajo organsko snov nazaj v tla, kjer ta služi kot hranilo rastlinam in vir hrane za talne mikroorganizme. Travo poležejo, delno jo zaužijejo in s tem naravno uravnavajo njeno rast. Poležena trava ostane na površini kot zastirka, ki tla ščiti pred izsuševanjem in pregrevanjem, hkrati pa ob padavinah blaži udarce dežnih kapljic ter izboljšuje vpijanje vode.

Na ta način pri delu hkrati upoštevamo potrebe piščancev in potrebe pašnika. S stalnim premikanjem živali in obnavljanjem rastlinja se v tleh ohranja in postopoma povečuje vsebnost organske snovi. Rast rastlin in fotosinteza omogočata vezavo ogljika v tla, kar spodbuja raznolikost talnih mikroorganizmov ter pestrost travniških rastlin. Travnik tako ostaja živ, zdrav in odporen ekosistem.

Piščanci ostanejo na pašniku do 70. dne starosti. Leta 2024 smo na naši kmetiji zgradili in registrirali lastno klavnico, s čimer zaključujemo celoten krog njihovega življenja in dodatno prispevamo h kakovosti mesa. V registrirani klavnici zagotavljamo izjemno visoke higienske standarde, dosledno izvajamo HACCP postopke ter z mesom ravnamo spoštljivo in odgovorno. Zavzemamo se tudi za uporabo vseh delov piščanca, saj so organi, vratovi in nogice hranilno zelo bogata živila, ki nikakor ne sodijo med odpadke.

V takšnem sistemu reje piščanci ne razvijajo bolezni, so fizično aktivni, krepki in zdravi. Meso takšnih piščancev je bogato, okusno in hranilno.