ZGODBA KMETIJE MONERA
Zima je čas, ko se pogosto ustavimo in reflektiramo za nazaj. Veliko časa sedimo in razmišljamo o realiziranih ciljih ter se sprašujemo, kam naprej. Do sedaj smo zgradili že veliko. V slovenskem prostoru smo marsikdaj orali ledino regenerativnega kmetijstva in pokazali, da se da. Predvsem, da se da drugače. Bolj skladno z naravnimi mehanizmi in novimi tehnikami kmetovanja, ki postavljajo naša tla, prst, zemljo kot temelj upravljanja na kmetiji.
Pot kmetije je rasla počasi. Preden je nastala kmetija Monera, je obstajala manjša zgodba, a zelo velika učna pot, ki smo jo začeli graditi pred sedmimi leti. Imenovala se je Vrtiljak Časa.
Ko smo po dolgem času pogledali zgornji posnetek, smo ugotovili, da je zgodba kmetije Monera v svojem bistvu še vedno zelo podobna zgodbi Vrtiljaka Časa. Takrat je bila to majhna kmetija z željo po samooskrbi. Imeli smo vrt po vzoru Vrt obilja, tiste z dvignjenimi gredami, brez prekopavanja. Imeli smo nekaj kokoši, petelina, nekaj rac, gosi in zajčkov, ki smo jih pasli na našem Vrtiljaku.
V nas je bila živa permakultura, ki nam je popolnoma spremenila pogled na samo pridelavo hrane in je postavila človeka v drug kontekst. Bližje naravi.
Takole danes beremo star zapis izpred šestih let.
| KAJ JE PERMAKULTURA?
Za izrazom permakultura, permanentna agrikultura, se skriva definicija trajnostno načrtovanega sistema, ki je naravnan tako, da skrbi za Zemljo, za ljudi in za skrbno ter pravično delitev presežkov. Strmi k uravnoteženosti in harmoniji, spodbuja opazovanje življenja okoli sebe ter je celostni pristop k vsaki stvari.
Permakultura najde znotraj problema rešitev. Vse stvari med seboj povezuje in zna v vsaki najti njeno pravo vrednost. Spodbuja nas, da znamo prepoznati tisto najboljše v sebi in v vsem živem okoli nas. Permakultura je način življenja, ki se tiho začne odražati na vseh področjih našega življenja.
Permakultura je kompleksen koncept, zato predlagamo v branje knjigo Uvod v permakulturo, ki nam poda osnovna znanja o permakulturi. Prilagamo tudi posnetek, v katerem David Holmgren skupaj s svojo partnerko Su Dennet ponuja zelo lep vpogled v ta koncept.
https://www.youtube.com/watch?v=ss1BjW2kSNs&t
| PERMAKULTURA V NAS
Permakultura smo mi in ona je del nas.
Je prostor, kjer se dimenzije sveta spremenijo in postanejo drugačne. V tem prostoru vidimo čas kot sonce in luno, denar kot pridelek, človeško telo se notranje in zunanje preoblikuje, saj živi z naravo, misli pa postanejo svobodne.
Permakultura je beseda, v kateri se Vrtiljak Časa počuti domače in varno ter jo vidi kot način življenja.
Permakultura in Vrtiljak Časa imata kar nekaj skupnih pogledov na svet. Oba spodbujata kroženje med stvarmi v naravi, oba imata veliko empatije do živali in jih vključujeta v svoje sisteme, sezonsko hrano vidita kot pomemben vir energije, do narave pa imata posebno spoštovanje. Permakultura zajema veliko več, kot si je Vrtiljak Časa takrat sploh lahko zamislil, vendar mu je vsak dan tlakovala pot.
Še vedno je v nas velik del permakulture, ki bo z nami za vedno. Res je, da je to zgodbo prerasla veliko bolj dodelana in modificirana veja pridelave hrane, imenovana regenerativno kmetijstvo, vendar za nas regenerativno kmetijstvo brez permakulture ne bi bilo isto.
Največja lekcija tistega časa je permakulturno načelo »opazuj in deluj«, ki ga še danes pridoma uporabljamo.
Da smo se lahko začeli profesionalno ukvarjati z regenerativnim kmetijstvom, smo dolgo opazovali in delovali na majhnem številu živali in majhnem vrtu. Tam smo si lahko privoščili marsikatero napako, ki je kasneje postala velika učna lekcija in pomemben košček učnega mozaika zgodbe kmetije Monera.
Ko danes gledamo nazaj, vidimo, da se je marsikaj spremenilo, a bistvo ostaja isto. Ista radovednost, isti odnos do zemlje, živali in hrane. Hrana kot temelj zdravja in odgovornosti še danes živi v zgodbi kmetije Monera in neizmerno uživamo, ko pridelujemo hrano zase in za svojo lokalno skupnost.
Do naslednjič,
Miha


Predstavljajte si, da se vse trgovine zaprejo in da bi si morali vso hrano za preživetje pridelati sami. Bi znali vzgojiti hrano na način, ki je prijazen do narave in človeka?