Začnimo o hrani razmišljati drugače

Uvodne besede

V letu 2026 se ob vseh napisanih knjigah in ob poplavi spletnih informacij, ki so le klik stran od posameznikovega zanimanja, zdi skoraj smešno in staromodno začeti pisati blog. Ne glede na vse smešnosti in staromodnost pa čutiva, da je prav, da svoje misli uloviva v smiselne zapise in jih v obliki bloga podeliva z vami. Dogaja se nam, da se v svetu polnemu informacij ne znajdemo, naše bralne zmožnosti in pomnjenje pa se iz leta v leto zmanjšujeta. Pisanje bloga nama omogoča, da kreativno oblikujeva vsebine ter po dolgem času izraziva in ubesediva svoje znanje, spoznanja in izkušnje, ki jih z rokami ustvarjava na kmetiji Monera.

Življenje na kmetiji je v primerjavi z življenjem v sodobnem svetu zelo drugačno. Včasih se nama zdi, kot da živimo na drugem planetu, kjer imata čas in prostor drugačno dimenzijo. Na kmetiji Monera smo kreatorji svojega malega sveta, kjer svoje dni preživljamo zunaj, na soncu, dežju, vetru…, delamo in sodelujemo z živalmi ter rastlinami. Morda zapisi, predvsem o pomenu hrane, načinu pridelave, ekosistemu, življenju pod tlemi, različnih vejah kmetijstva, o tem, kako iz semena vzgojiti zelenjavo, kako pridelati izjemna pašna kokošja jajca, katera orodja so učinkovita in kako celostno upravljati kmetijo ter pridelovati hrano nagovorijo posameznika in ga celo opogumijo, da stopi na lastno pot raziskovanja.

“Blog je najin prostor za besede, ki se želijo že dolgo izraziti z željo, da vodijo posameznika k razmisleku, katerega danes nujno potrebujemo.””

Hrana kot temelj zdravja in odgovornosti

Samo srce kmetije Monere je zagotovo beseda HRANA. Danes ima hrana izjemno samoumeven in pogosto postranski pomen. Marsikomu predstavlja skoraj nepomemben element, ki mu v dnevu vzame preveč časa. Številni hrane ne povezujejo z bistvenim gorivom za telo, od katerega sta odvisna zdravje in počutje. Skrb za svoje zdravje, ki poleg prehranjevanja vključuje gibanje, bivanje na prostem, spanje in pitje zadostne količine vode, je v tesni povezavi z odnosom do našega okolja in družbe. Bolj enostavno povedano, bolj kot jemo kakovostno bolj prispevamo k zdravju sebe, okolja in družbe. Vse to spreminja odraslega posameznika v odgovornega člana družbe. O tej povezavi bomo še veliko pisali v prihajajočih zapisih. Pred razvojem tehnologije je bilo takšen odgovoren odnos del človeškega življenja in samoumevna nujnost. Danes je življenje precej drugačno. Čeprav smo tehnološko napredni in o hrani pravzaprav ne rabimo veliko razmišljati, opažamo, da smo družba s številnimi telesnimi in razvojnimi težavami ter boleznimi, ki jih pred desetletji nismo poznali. In na žalost, se ta problematika ne tiče le odraslih oseb. Kot diplomiran vzgojitelj sem se v času svojega dela Iz leta v leto srečeval s težavami otrok v gibalnem in govornem razvoju, otrok z alergijami, različnimi sindromi in z večjo prisotnostjo bolezni.

““Kaj delamo tako narobe? Je to odmik iz bivanja v naravi med stene in zidove? Je to prinesel odmik od stika s hrano?””

Zapis ima morda večjo razsežnost, kot jo lahko zajamem v eni objavi, vendar je zagotovo prišel čas, da se ne pogovarjamo več le o shujševalnih dietah, načinih prehranjevanja ali prehranskih dopolnil. Enih in drugih je ogromno, vendar so mnoge vprašljive, neživljenjske, hkrati pa lahko zelo drage in pogosto neučinkovite.

Pomembneje se mi zdi spregovoriti o izvoru hrane in o pomenu sezonskega prehranjevanja. O tem danes pravzaprav nihče ne govori. Izvor hrane in sezonsko prehranjevanje nas ponesta v svet prvinskega človeka. Od takrat se pravzaprav nismo veliko razvili ali prilagodili, zato smo še vedno zelo podobni tistemu človeku izpred tisoče in tisoče let. Skozi tisočletja so ljudje uživali kakovostno in sezonsko hrano. Vedenje o tem je staro kot strgan žep, v sebi pa nosi veliko vprašanj. Izjemno dobro vprašanje se mi zdi; “ Kaj so ljudje jedli (še ne tako dolgo nazaj), ko ni bilo na voljo elektrike oziroma hladilnikov, zmrzovalnikov, trgovin in vsega današnjega udobja, ki je tako samoumevno, da si brez njega ne moremo predstavljati življenja?”

Del odgovora se zagotovo skriva v tem, da so si hrano ulovili in nabrali v naravi, kasneje pa so si jo pridelovali sami. Iz lastnih izkušenj sodobnega pridelovalca opažam, da v takem kontekstu hrana dobi povsem drugo dimenzijo. Ko si hrano nabiraš ali prideluješ sam, moraš v ta proces vložiti veliko energije in znanja, ves čas moraš biti prisoten, opazovati, razmišljati, reševati težave ter skrbeti za rastline in živali. Veliko časa preživiš zunaj, se gibaš, opravljaš fizična dela in dihaš svež zrak. Vse to zahteva, da telo podpreš s kakovostno hrano. Krog dela se nikoli ne konča, zdravje pa mora biti trdno, saj te živali in rastline potrebujejo. Ob tem se delovanje telesa spremeni in dobesedno postaneš to, kar ješ. Gibaš se v bogatem okolju, ki okrepi tvoje telo in ga naredi odpornejšega.

.

Biti pridelovalec dandanes ni edina pot, da lahko uživamo kvalitetno hrano in se prehranjujemo sezonsko. Danes si za doseganje večje kakovosti življenja hrane ne potrebujemo pridelovati sami. Lahko jo kupimo pri lokalnem kmetu, ki za nas prideluje sezonsko in kvalitetno hrano. Na ta način bomo še vedno lahko izbrali dober izvor hrane, bili z njo v stiku, si priskrbeli ozimnico ter se sami posvetili ostalim elementom zdravja.

Sami smo tako obrnili prehrambeno piramido na glavo in začeli gledati na hrano drugače. Zanimati nas je začel predvsem izvor hrane, okolje v katerem je bila pridelana, kakšni procesi so se še dogajali med rastjo v samih tleh. To je za nas postalo bistvenega pomena.

Kako se danes prehranjujemo mi? Tako je zapisala Kristina, nekaj časa nazaj:

»Obroki so sestavljeni iz surovin, ki so sezonske in hranilne ter večinoma pridelane z našimi rokami. Vsi obroki so sezonsko obarvani in vsebujejo najbogatejše maščobe omega-3, vlaknine in beljakovine ter imajo visoko vsebnost vitaminov in mineralov. Da o okusu sploh ne govorim. Poleg kuhanih obrokov pojemo še veliko mikrozelenja, kalčkov, fermentirane hrane, lastnih vložnin, pečemo kruh z drožmi, pijemo izvirsko vodo, kombučo, vodni in mlečni kefir, kuhamo čaje iz divjih in vrtnih zelišč, pijemo surovo mleko, kislo mleko, surov jogurt, izdelujemo sir, uporabljamo doma pripravljen ghee, domačo piščančjo in svinjsko mast, kakovostno olivno olje in še marsikaj.«

Hrana je jedro vsega našega dela in tudi razlog, zaradi katerega smo kmetijo sploh ustvarili. Pred leti smo ugotovili, da je izjemno težko najti oziroma kupiti kakovostno lokalno hrano. V vsakodnevnem življenju pa poleg izbire hrane vedno manjka kakšen košček sestavljanke, ki bi nas lahko pripeljal do kvalitetnih obrokov. Običajno so ti razlogi pomanjkanje časa za kuhanje, pomanjkanje informacij glede vira kvalitetnih surovin, pomanjkanje časa za nakup surovin pri različnih kmetih.

Skozi leta raziskovanj in preizkušanj različnih pristopov k prehranjevanju smo se ogromno naučili. Popolnoma smo spremenili svoj pogled na hrano in na lastni koži izkusili, kako močno le ta vpliva na zdravje in počutje človeka.

Kot pridelovalci in zagovorniki “žive” hrane želimo z vami spregovoriti o različnih vidikih teme, ki nam je najbližja, o hrani. Vabimo vas, da se skupaj z nami podate na pot raziskovanja in da skupaj osmislimo Sokratov rek »Hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj bo hrana.« Ta rek nam je izjemno blizu in nam služi kot vodilo pri prehranjevanju in pri načinu kmetovanja.

“Hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj bo hrana.«”

— Sokrat

Začnimo razmišljati o hrani drugače

Zgoraj napisano je bil le uvod in vpogled v delček najinega razmišljanja. Da vas lahko popeljeva v svet “ žive hrane” in v svet, kjer takšno hrano lahko pridelamo s svojimi rokami, bova v blog zapisih delila praktično znanje, ki sva ga nabrala skozi leta. Želiva si, da se čim več ljudi poda na pot pridelave lastne hrane, hkrati pa si želiva tudi ljudi, ki razumejo in s svojimi izbirami podpirajo boljše načine pridelave hrane ter s tem vplivajo na lastno počutje, zdravje in okolja, v katerem živimo.

Do naslednjič,

Miha

---